EMG spodnjih ali/in zgornjih okončin

Kaj je elektromiografija ali EMG?

Elektromiografija je nevrofiziološka diagnostična preiskava za oceno delovanja perifernega živčnega sistema. S preiskavo odkrivamo bolezni gibalnih živčnih celic, živčnih korenin, pletežev in živcev, mišične bolezni ali bolezni prenosa signala od živcev do mišic. Rezultate preiskave ovrednoti nevrolog. Po potrebi v izvidu priporoča napotitev pacienta k ustreznemu specialistu (plastični kirurg, ortoped, fiziater, nevrolog, itd.) in svetuje dodatne preiskave ter terapijo.

Kdaj je smiselno opraviti EMG preiskavo?

• V primeru mravljinčenja, otrplosti dela telesa, pekočih občutkov v podplatih, oslabelosti mišic, bolečin v mišicah.
• V primeru bolečin v vratu ali križu, ki se selijo v okončine.
• Po različnih poškodbah s potencialno okvaro perifernega živčevja (npr. zlomi kosti, ureznine, pritisk mavca na živec, itd.).
• V primeru težav s požiranjem, govorom, dihanjem, usahlostjo mišic, krčev in gomazenja v mišicah.

Kaj so najpogostejše diagnoze v ambulanti za EMG?

• Sindrom karpalnega kanala: mravljinčenje s spremenjenim občutkom v prvih štirih prstih rok, ki je najhujše ponoči ali ob določenih opravilih (vožnja avtomobila, kolesa, uporaba mobitela, itd.).
• Okvara vratne ali ledveno-križne živčne korenine: bolečine v vratni ali ledveno-križni hrbtenici z mravljinci, ki se selijo v roke in/ali noge.
• Okvara ulnarnega živca v predelu komolca ali Guyonovem kanalu: mravljinčenje v mezincu roke, ki se ponavadi širi iz področja komolca, z šibkostjo prstov rok.
• Okvara peronealnega živca: padajoče stopalo z mravljinci in s spremenjenim občutkom po zunanji strani goleni.
• Polinevropatija: simetrična pekoča bolečina in mravljinci v podplatih, ki postopoma napredujeje navzgor, lahko se pojavi šibkost mišic.
• Miopatija/miozitis: šibkost mišic ramenskega in kolčnega obroča, brez mravljincev ali spremenjenega občutka na koži.
• Miastenia gravis: nihajoča šibkost mišic, lahko z dvojnimi slikami, povešenimi vekami, težavami s požiranjem in govorom. Brez mravljincev ali spremenjenega občutka na koži.
• Bolezen motoričnega nevrona (ALS): krči, trzanje mišic, postopna usahlost s šibkostjo malih mišic rok, ki postopoma napreduje na druge mišične skupine.

Kako poteka preiskava?

Najprej vas pregleda specialist nevrolog, ki se na podlagi pogovora in nevrološkega pregleda odloči na kakšen način bo preiskavo opravil.

Prvi del preiskave poteka s površinskimi elektrodami. Z dražilno elektrodo dražimo živce in analiziramo njihov odziv, ki se pojavi na ekranu aparata za EMG. V drugem delu preiskave se uporabi igelna elektroda, ki jo nevrolog vstavi v mišico. Ob tem opazuje odzive, ki se pojavijo na ekranu aparata za EMG.

Ali je EMG preiskava boleča?

Preiskava ni izrazito boleča, je pa lahko malenkost neprijetna. Vendar je popolnoma neškodljiva.

Bolniki draženje živcev pogosto primerjajo s sunkom »električnega pastirja«. Poudariti je potrebno, da so tokovi pri EMG preiskavi bistveno manjši.

Preiskava z igelno elektrodo je podobna »zbodljaju« z iglo ob jemanju krvi. Pogosto bolniki zbodljaja sploh ne čutijo.

Pri načrtovanju preiskave upoštevamo želje pacienta. Pri določenih okvarah igelne elektrode ni nujno uporabiti.